Zgodovina

Delavsko naselje Železnik, predmestje Beograda, je doma košarkarjem Reflexa, ki so nedavno dosegli največji uspeh v zgodovini klubi, saj so se uvrstili v končnico pokala ULEB in za las izgubili šele v polfinalu proti Hapoelu Jeruzalemu.

Košarkarski klub Reflex se je leta 1995 pod imenom FMP Železnik prvič uvrstil v prvo državno ligo Srbije in Črne gore in je odtlej ni več zapustil. Zanimivo, prav v teh letih so se vnovič, po skoraj dveh desetletjih, na istem mestu križale poti trenerja Bojana Đokića in prvega človeka kluba dr. Nebojše Čovića, uglednega poslovneža in športnega delavca, donedavno tudi podpredsednika srbske vlade. V drugi polovici 70. let je bil namreč Đokić mlad trener v vzponu, Čović pa nadarjen organizator igre in kapetan (celih 11 let) kluba, ki so ga ustanovili 26. marca 1975 kot sekcijo delavskega združenja iz Železnika.

V prvem obdobju obstoja je članska ekipa Reflexa, tedanjega IRL Železnika, prešla nekaj različnih rangov tekmovanj. Kljub velikemu entuziazmu klubskih delavcev in podpori navijačev pa je leta 1986 izstopila iz nadaljnega tekmovanja zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, saj ni mogla plačevati najemnine za dvorano.

Klub so vnovič obudili leta 1991 pod imenom FMP Železnik. Čeprav so mu po novem hitrem vzponu in leta 1995 tudi preboju v 1. državno ligo mnogi napovedovali strmoglavjenje, se je razvil v izredno stabilno in organizirano sredino, ki je danes po marsičem že zasenčila velike beograjske košarkarske inštitucije iz Humske (Partizan) in z Malega Kalemegdana (Crvena zvezda).

Na prvo lovoriko so v Železniku čakali do leta 1997. Tedaj je v Nišu potekal finalni turnir pokala Jugoslavije, v mestu torej, kjer so »panterji« na vrh vnovič stopili leta 2003. Po lahki polfinalni zmagi nad ekipo Ive Zorke Pharme iz Šapca je sledila bitka s Partizanom. Izbranci trenerja Momira Milatovića so se na koncu veselili sladke zmage – 105:92 predvsem po zaslugi Gorana Boškovića, tedanjega kapetana Reflexa in MVP finalnega turnirja. Šet let pozneje je pokal Radivoja Korača v dvorani Čair dvignil kapetan Goran Nikolić. Ekipo je tedaj že vodil zdajšnji trener Vlade Đurović, ki je do velikega uspeha prišel slab mesec po prihodu.

Reflex je bil najbližje osvojitvi državne lovorike Srbije in Črne gore leta 1998, ko je v finalu končnice izgubil s Crveno zvezdo. Pred tem je v polfinalu izločil Partizan, katerega zvezdniški rod z Dejanom Tomaševićem in Predragom Drobnjakom je le nekaj tednov prej igral na evroligaškem finalnem turnirju. »Panterji« so se do finala končnice prebili tudi lani, ko so jih s 3:0 v zmagah odpravili prav črno-beli.

Uvod v letošnji uspeh na evropski sceni je Reflex napravil že v prejšnji sezoni, ko je bil v pokalu ULEB najuspešnejši udeleženec predtekmovanja z devetimi zmagami in le enim porazom. Pod vodstvom trenerja Ace Petrovića, ki je nekaj sezon s precejšnjim uspehom delal pri Železniku, je ekipo v četrtfinalu ustavil prav Joventut, katerega je Reflex izločil to sezono.

Reflex slovi tudi po svojem delu z mladimi igralci in ima kar dve podružnici, ena je Železnik Workers, druga Borac iz Čačka. Direktor kluba je že leta Ratko Raša Radovanović, nekdanji sloviti jugoslovanski reprezentant in človek, ki je s KK Bosna iz Sarajeva ter s »plavimi« osvojil vse, kar se v košarki osvojiti da.