Zagreb je mesto bogate zgodovinske, kulturne in umetniške zapuščine. Prvi zapisi o obstoju mesta segajo v leto 1094, ko je bila ustanovljena škofija. Vsem, ki se znajdejo v Zagrebu, predlagamo sprehod po Zgornjem mestu, obisk arheološkega muzeja, muzeja Mimara, pa tudi hrvaškega narodnega gledališča.

Današnji Zagreb je nastal iz dveh srednjeveških naselij, ki sta se stoletja razvijali na dveh sosednjih bregovih. Prvi pisani podatki o Zagrebu izhajajo iz leta 1094, ko so na Kaptolu ustanovili škofijo, medtem ko so sosednji Gradec leta 1242 razglasili za svobodno kraljevsko mesto.

Ob turških pohodih po Evropi, med 14. in 18. stoletjem, je bil Zagreb pomembna mejna utrdba. V času baroka, v 17. in 18. stoletju, so mesto obnovili, kar je precej spremenilo izgled Gradeca in Kaptola. Rušili so stare, lesene hiše in postavljali razkošne palače, samostane in cerkve. K mestnemu bogastvu so precej prispevali tudi trgovski sejmi in množica obrtnikov. V mesto so se tedaj doseljevale premožne plemiške družine, kraljevi služabniki, cerkveni dostojanstveniki in bogati trgovci iz cele Evrope. Odpirale so se šole in bolnišnice, uveljavljajo se kulturni običaji iz drugih evropskih prestolnic. Grad tako prerašča svoje srednjeveške meje in se širi po okolici. Zagreb se je potrdil kot upravno, gospodarsko in kulturno središče.

Po združitvi Kaptola, Gradeca in okoliških naselij pod eno upravno enoto se je začelo mesto po letu 1850 še hitreje razvijati. Rušilni potres leta 1880 je sprožil obnovo in modernizacijo mnogih dotlej že dotrajanih mestnih četrti in stavb. Gradijo se javne stavbe, urejajo parki in vodnjaki, organizira se javni prevoz in komunala.

19. stoletju se število prebivalcev podeseteri. Dvajseto stoletje prinese v mesto secesijo. Zagreb kar kipi od številnih mestnih društev, trdno je povezan s tedanjimi evropskimi kulturnimi, umetniškimi in znanstvenimi središči. Z naraščanjem bogastva in širjenjem industrije se mesto od 60. let dalje hitro širi ob reki Savi, kjer vznikne poslovni del, pripravljen na izzive tretjega tisočletja.