Zvezde

Igor Rakočević

'K Crveni zvezdi sem se vrnil, da bom osvajal lovorike,' je dejal kapetan rdeče-belih Igor Rakočević ob lanski vrnitvi na Mali Kalemegdan - tedaj naravnost s parketov NBA, kjer je v sezoni pri Minnesoti dozorel. Prave priložnosti sicer tam ni dobil, počakal bo na novo, a domača želja se mu je uresničila že decembra 2003, ko je dvignil pokal za zmagoslavje v pokalu Radivoja Korača.

»Gumijasti deček« je postal zvezdnik že kot najstnik, ko je šel po stopinjah očeta Gorana, ki je bil v tistih slovitih časih pri Crveni zvezdi soigralec Slavnića, Kapičića in Simonovića. V prvih šestih letih (1994 – 2000), ki jih je Igor prebil v članski ekipi, se je – verjeli ali ne - v klubu zamenjalo kar 11 trenerjev. Prav zaradi kaotičnega stanja v klubu Rakočević v beograjskem moštvu ni prerasel v vodjo in vrhunskega asa, pa čeprav se ga je še kot srednješolca poimenovali 'beli Jordan'.

'Moral sme pobegniti s Kališa, iskal sem stabilnost. Veliko mi je pomagal Željko Obradović, ki me je povabil na reprezentančne priprave leta 2000.' Istega leta je odšel k Budućnosti in tam odlično odigral dve sezoni. Za tem pa so se mu izpolnile otroške sanje in odpravil se je v NBA.

Pri Crveni zvezdi je zdaj resnični vodja ekipe, igralec, ki rešuje tekme, največja zvezda in pravi kapetan. Časnik Slobodna Dalmacija mu je nedavno podelil priznanje za najbolj koristnega igralca lige Goodyear.

Goran Jeretin

Močni Goran Jeretin iz Nikšiča, pravi ogenj na terenu, a tih zunaj njega, pravzaprav nikoli ni podpisal za Crveno zvezdo. Vsaj ne v pravem pomenu te besede. Leta 2002 je bil namreč na pripravah jugoslovanske reprezentance B na Kitajskem, tako da je pred iztekom roka za podpis, to namesto njega naredil kar njegov menedžer.

Poleg Jovana Koprivice je Jeretin gotovo igralec, ki vsakokrat na terenu pusti največ svojega srca, kar navijači Crvene zvezde še posebej cenijo. To je dokazal tudi na finalnem turnirju pokala Radivoja Korača v Novem Sadu. Zaradi poškodbe je priljubljeni Jera izpustil četrtfinale in polfinale, a ko je obsedel Igor Rakočević, je stisnil zobe, prijel dve injekciji, in se podal v boj za lovoriko. Njegova brilijantna igra bo vedno ostala v spominu, igral je kot v transu. 'Ko sem na začetku tekme zgrešil nekaj metov, sem si hotel kar roko odgrizniti. A ko je bilo najbolj pomembno, sem vedel, da mi bo šlo. Moralo je.'

Njegova zmagovalna miselnost in pogum bosta gotovo izrednega pomena na finalnem turnirju lige Goodyear v Zagrebu. Znan je namreč tudi kot velik motivator mlajših soigralcev, igra športno, a nikomur ne ostaja dolžan, zlasti ko je treba braniti soigralce. O njegovi kakovosti veliko pove tudi podatek, da je eden od trojke (poleg Dozeta in Koprivice), ki je prejšnjo sezono šla čez sito Zmaga Sagadina in ostala na Malem Kalemegdanu. Povsem je upravičil zaupanje velikega strokovnjaka.

Luka Bogdanović

Pozornost je Luka Bogdanović pritegnil na kadetskem evropskem prvenstvu leta 2001 v Latviji. Jugoslavija je tedaj osvojila zlato kolajno, fant iz Dorčola (mestnega dela Beograda) pa je zasenčil vse vrstnike in osvojil naslov MVP prvenstva. Doma pa so namesto lovorik Bogdanovića čakale težave. Zaradi neizplačanih štipendij je hotel zapustiti Radnički, podpisal je za Beovuk, potem pa je sledila prava administrativna vojna, katere žrtev je bil prav on.

Lastila sta si ga oba kluba, Košarkarska zveza Jugoslavije pa ga je tedaj suspendirala. To je bila prava farsa, saj mladi talent nikakor ni mogel igrati. Govorilo se je, da bo šel v Italijo, bil je na testiranju pri Kinderju in Benettonu, vendar se je konec leta 2002 odločil preseliti na Mali Kalemegdan – le nekaj avtobusnih postaj naprej od hiše njegovih staršev.

Bogdanović je univerzalec, igra lahko na položaju visokega branilca, krila in krilnega centra. V dveh sezonah pri Crveni zvezdi je zelo napredoval in v mnogih pomembnih tekmah pokazal izredno umirjenost v ključnih trenutkih. Nedavno je bil povabljen v ekipo igralcev iz celega sveta, ki bo igrala na Hoopse Summit, pričakuje pa se tudi, da se bo letos udeležil nabora NBA.

Trener Zmago Sagadin ga ob le majhnih pripombah na njegovo obrambo nadvse hvali. Kljub temu ima Bogdanović dovolj časa in idealne razmere za napredek, saj še ni dopolnil 29 let. Idol mu je Predrag Stojaković, življenjske sanje pa, da osvoji olimpijsko zlato.